(* Oton Župančič)
Med brskanjem po pravilih Slovenskega pravopisa nas zagotovo pritegnejo zanimivi stavčni zgledi, ki v določenih poglavjih ilustrirajo zgoščena pravopisna pravila. Zgledi so nabrani z vseh mogočih področij in ob svoji osnovni funkciji (ponazoritev rabe) popestrijo študij pravopisa.
V tem prispevku predstavljam pojem ponazarjalnega gradiva v jezikovnih priročnikih in si nato pobliže ogledam bogat ilustrativni korpus v vseh slovenskih pravopisih.
Ponazarjalno gradivo v slovarju
Z izrazom ponazarjalno (ilustrativno) gradivo označujemo tisti del slovarskega sestavka, ki podaja zglede rabe posameznega gesla.
Oglejmo si geslo izročilo v SSKJ:
izročílo -a s (í)
kar se je iz preteklosti ohranilo, zlasti na področju duhovne kulture: ohranjati izročilo; raziskovati igralska izročila starih narodov; kulturno izročilo naroda / ekspr. slava je bila v njihovem družinskem izročilu vsakdanja stvar; ljudsko izročilo navade, običaji, verovanja, ki se z ustnim sporočanjem širijo in ohranjujejo iz roda v rod; ustno izročilo / gojiti revolucionarno izročilo
// ohranjanje česa iz preteklosti, zlasti na področju duhovne kulture: v slikarstvu smo si morali ustvariti lastno izročilo / zapisi iz tiste dobe kažejo na strnjenost pisnega izročila / po izročilu je bil tam nekoč grad; ljudske pesmi so se širile predvsem po ustnem izročilu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 1. 2019.
Razlagi pomena gesla izročilo sledi ilustrativno gradivo, ki nam pokaže nekaj primerov rabe te besede.
Bolj jedrnato pa je to geslo predstavljeno v slovarskem delu Slovenskega pravopisa:
izročílo -a s, pojm. (í) ljudsko, ustno ~; jezikoslovno ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 1. 2019.
Ponazarjalno gradivo v pravopisnih pravilih
Slovenski pravopis poleg slovarskega dela vsebuje tudi izčrpen teoretični del, Pravila; ta narekujejo navodila za pravilno rabo velike in male začetnice in ločil, za pravilno pisanje prevzetih besed in pisanje skupaj in narazen, nadalje obravnavajo glasoslovje, posebnosti sklanjatev in spregatev, težje primere iz besedotvorja in še kaj drugega. Tudi Pravila v svojih razlagah in napotkih uporabljajo ponazarjalno gradivo; to je še posebno zanimivo v poglavju o ločilih. Tu so za ponazoritev pravilne skladenjske rabe seveda navedeni celi stavki in povedi, velikokrat vzeti iz slovenske književnosti, opisujejo pa tudi družbeno življenje in vsakdan, naravni svet in še mnogo drugega.
Slovenski pravopisi
In tako je bilo v vseh slovenskih pravopisih. Prvega smo dobili konec 19. stoletja, to je bil Slovenski pravopis Frana Levca iz leta 1899. Čez 21 let je sledil Slovenski pravopis Antona Breznika; isti pisec je v soavtorstvu s Franom Ramovšem leta 1935 pripravil nov pravopis. Njuna verzija je leta 1937 dočakala še šolsko priredbo. Prvi povojni pravopis je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti leta 1950 (več avtorjev), naslednji skupinski pravopis je izšel leta 1962. Več desetletij je nato trajala priprava zadnjega, aktualnega slovenskega pravopisa, izšel je leta 2001.
Poučen je pogled v zgodovino teh jezikovnih priročnikov; opazovanje sprememb in razvoja pravopisnih pravil je zahtevna naloga za pisce strokovnih razprav. A tudi s čisto poljudnega vidika je zanimivo spremljati pisane in raznolike ponazarjalne zglede, ki so jih avtorji pravopisnih pravil uporabljali v svojih delih. V nadaljevanju bom predstavila svoje branje tega slikovitega gradiva.
O ponazarjalnem gradivu
V vseh slovenskih pravopisih največ stavčnega ponazarjalnega gradiva najdemo v poglavju o ločilih. Poleg tega so avtorji tovrstne povedi, citate in misli uporabljali še v poglavju Besedni red v stavku (Levec, 1899), v poglavju O rabi velikih in malih črk (Breznik, 1920; Breznik-Ramovš, 1935; SP 1950 in SP 1962) ter v poglavjih O pisavi sestavljenih besed in O rabi naglasnih znamenj (Breznik, 1920; Breznik-Ramovš, 1935, in SP 1950). Pri pregledu sem gradivo razdelila v več tematskih sklopov. Ogledali si bomo nekaj najlepših zgledov iz posameznih pravopisov – in tako prebirali citate slovenskih klasikov, literarnozgodovinske in jezikoslovne navedbe ter nekaj zgodovinskih in zemljepisnih dejstev, nadalje spremljali omembe vere, pa odseve družbene realnosti, bodisi izseke iz čisto vsakdanjega življenja ali globlje prikaze človekovega doživljanja sveta (od pregovorov do filozofije), med posebno zanimive pa sodijo tudi opisi narave (živalski in rastlinski svet ter poljudna znanost) ter agrarni oziroma etnografski utrinki. Ne bo odveč, če poudarim, da so ti sklopi oziroma kategorije plod osebnega izbora; zgledi bi bili lahko klasificirani tudi še kako drugače, odvisno od vsakega bralca in bralke posebej. Omeniti je treba tudi, da je bilo avtorstvo posameznih citatov dosledno navedeno le v Breznikovem pravopisu (1920) in v pravopisu Breznika in Ramovša (1935); pa še to velja v glavnem le za zglede, vzete iz leposlovja ter literarnoteoretske in jezikoslovne literature. Pri primerih z večine drugih področij pa najbrž (morda?) lahko računamo, da so bodisi vzeti iz ustrezne literature ali avtorjev lastni prispevek. Kategorije se seveda lahko tudi prekrivajo (denimo opisi narave ali omembe Boga v leposlovju; etnografski drobci so pravzaprav tudi del vsakdana ... itn.). Nenazadnje naj povem še to, da se nekateri zgledi lahko vsaj v dveh zaporednih pravopisih precej ponavljajo, nekatere pa srečamo celo v vseh pravopisih in kot rdeča nit povezujejo izročilo ...
Nekaj zgledov
V nadaljevanju so zbrani tisti zgledi, ki so se mi zdeli najlepši, najbolj zanimivi ali najbolj povedni. V skladu s tem število zgledov pri posamezni kategoriji ne odseva zastopanosti teh kategorij v posameznih pravopisih.
LEVČEV PRAVOPIS, 1899
♦ Leposlovje
Cesar vpraša: "Krpan z Vrha, ali me še poznaš?" Krpan odgovori: "Kaj bi Vas ne? Saj ni več ko dve leti, kar sva se videla. No, Vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na Vašem licu vidi." Cesar pravi: "Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre! Saj si že slišal o velikanu? Kaj deš ti, kaj bo iz tega, če se kako ne preongavi? Sina mi je ubil, lej!" Krpan se odreže: "Kaj bo drugega? Glavo mu bomo vzeli, pa je!"
Navedek ni podpisan, a avtorja vsi prav dobro poznamo.
♦ Literarna zgodovina
Prešeren izraža v "Glosi" ravnotiste misli kakor Goethe v svoji baladi "Der Sänger". – Mati slovenska zemlja doslej še ni rodila sinu, ki bi bil v takih časih in takih razmerah v jezikoslovju in starinoslovju, v pesmih in ukovitih knjigah toliko storil za našo domovino kakor on, ki je po pravici to, kar pravi njegovo pomenljivo ime – vodnik slovenskemu narodu.
♦ Zgodovina in zemljepis
Ko je cesar spoznal nenavadno nadarjenost Herbersteinovo, ga je potegnila milost cesarjeva za vselej v dvorsko službo. – Nenavadno hitro se je povzdignila moč in slava celjskih grofov. – Kar je pustila kuga, je pobrala lakota; kar je ušlo lakoti, je zatrl turški meč. – Habsburžan Rudolf Utemeljitelj je ustanovil Novo mesto. – Zgodovina pozna mnogo slavnih vojaških poveljnikov, n. pr. Aleksandra, Hanibala, Cezarja, Napoleona. – Kranjsko delimo na tri dele, in to: v Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. – Prekrasna Velika noč nam je prinesla grozni ljubljanski potres. (Potres je Ljubljano in okolico prizadel leta 1895, op. a.) – Zgodovina nam odgovarja na vprašanja: Kdo? Kaj? Kako? Kdaj? Kje? S čim? Zakaj? – Krvno maščevanje (osveto), ki je bilo pri starih Slovanih nekdaj sploh v navadi, je odpravila krščanska vera.
♦ Vera
Bog se usmili grešnika, ki se je izpokoril. – Je Bog, ki vse ravna.
♦ Družba
Kak hrup je bila zagnala – in tega ni še dolgo – homeopatija!
♦ Vsakdan (splošno)
Nalogo sem spisal. – Potem smo se razšli vsak na svoj dom. – Te zebe? – Denes ne grem, je že prepozno. – Iz zlata se kujejo novci pa tudi druge dragotine. – Gostilnica pri lipi. – Kje si bil? Kaj si prinesel?
♦ Človekovo doživljanje sveta, pregovori
Deček z objokanimi očmi se mi je v srce smilil. – Svojega ubožnega očeta se nikar ne sramuj! – Uči se v mladosti, da se ne boš kesal v starosti. – Kdor se s hudobnikom peča, se sam popači. – Boljša pamet kakor žamet. – Da moramo vsi umreti, to vemo; kdaj, tega ne vemo. – Ne bahaj se s svojim znanjem, ker "prazen klas po koncu stoji".
♦ Narava
Kjer se je ptica izvalila, tam se je tudi peti naučila. – Lama je nekoliko podobna kozi, nekoliko pa velblodu. – Ob potresu se zemlja zdaj vzdiguje, zdaj upada. – Rak si vsako leto sleče svoj oklep ter si preskrbi novega.
♦ Agrarni in etnografski drobci Njivo in travnik smo mislili pokositi. – Sena, če se ga vam je že kaj posušilo, nam prodajte. – Človek se težko spočije poleti, je prekratka noč pa dela preveč. – Letošnji mali traven je mokroten. – Žetev je sicer velika, ali delavcev je malo.
BREZNIKOV PRAVOPIS, 1920
♦ Leposlovje
Po zemlji srečno hodi, moj up je šel po vodi, le jadrajmo za njim. (France Prešeren)
Okrutnež pohodi, kar mu je na poti, in se ne meni za jok trpečih. (Ivan Cankar)
Ptičica znanka v goščavi vsak dan lepo ga pozdravi. (Oton Župančič)
Mislil sem si: Majčkeno poženem, da bodo vsaj konji na suhem. Ali toliko da sta pretegnila konja, pok, je že ustrelil Francoz name in, fiu, krogla mimo ušes pa, ššk, v vodo. (Fran Saleški Finžgar)
♦ Literarna zgodovina in jezikoslovje
Za naš ne-vemo-če-samoglasnik r (t. j. nekateri so smatrali r med soglasnikoma za soglasnik, drugi za samoglasnik) piše stara slovenščina r. (Stanislav Škrabec)
Primož Trubar, prvi slovenski pisatelj, je umrl l. 1586.
Napačno je med lastna imena in njih sklonila devati vezaj. (Fran Levec)
"Jurja Kozjaka" in "Domna" je spisal Jurčič, ko je bil še gimnazijec.
♦ Zgodovina in zemljepis
Blaž Kocen je bil znamenit slovenski zemljepisec. – Zgodovina nam kaže ne le lepa in slavna dela, temveč tudi strasti in hudobije. – Slovenijo delimo na več delov, in sicer na Kranjsko, Koroško, Štajersko itd. – Sava nastane iz dveh rek: iz Save Dolinke, ki izvira blizu Rateč, in Save Bohinjke, ki prihaja iz Savice.
♦ Vera
Bog ima pravico, grešnike kaznovati. – Kristus pravi: "Ljubite svoje sovražnike." – "Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi".
♦ Družba
Človek se uči v ljudski šoli najpotrebnejšega: brati in pisati.
♦ Vsakdan (splošno)
Ni povedal natanko ni ure ne dneva. – Komu pišeš? Bratu? – Takoj tiho, če ne —! – Ali mislite, da sem —?
♦ Človekovo doživljanje sveta, pregovori, filozofija
S plamenečimi prsti je zapisala vojska tisto prastaro vprašanje: kaj je življenje? (Aleš Ušeničnik) – Zavedamo se, da ni prav lagati, krasti itd. – Po toči zvoniti je prepozno. – Kaj nimate ni srca ni pameti? – Velik razloček je med zakoni, ki vladajo naše svobodne sile, ter zakoni, ki vladajo naše telesne sile. – Danes človek, jutri črna zemlja. – Čemu živimo? Kako bi človek živel in se ne bi vprašal, čemu?
♦ Narava
Človeško telo je ustvarjeno po gotovih pravilih: višina, obseg prsi, dolgost vratu, nog in rok, jakost kosti, velikost glave, širokost pleč in razvitost mišičevja morajo biti med seboj v določenem razmerju. – Zemlja se vrti okoli svoje osi in teka okoli solnca.
♦ Agrarni in etnografski drobci
Široka, rodovitna polja se razprostirajo okoli lepe, prijazne vasi. – Najbolje je pod ljubo domačo streho. – "Križ božji!" tako se pobožno reče, kadar se začne kako delo. – Spredaj šilce, zadaj vil'ce, v sredi usta, kamen hrusta [...]. (Namig za rešitev uganke: rečemo mu tudi "drevo".)
BREZNIK-RAMOVŠEV PRAVOPIS, 1935
(Gradivo se precej ponavlja po Breznikovem pravopisu iz leta 1920.)
♦ Leposlovje
… plašč mu je segal tolikodane do pet. (Ivan Tavčar)
Oči so iskale, našle so ne dom, vse več: domovino. (Oton Župančič)
Meni se je iz srca hotelo le-to jagnje z vami jesti. (Primož Trubar)
Bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti. (Fran Levstik)
Jurko pa, ne bodi len, je pobral kost golenico in jim je mlatil rebra, da je kar treskalo. (Fran Milčinski)
Komaj je zatisnil oči — človek bi mislil, da je minila le minuta — se je zbudil in dan je bil. (Ivan Cankar)
♦ Literarna zgodovina in jezikoslovje
Stara slovenščina le imej svoje pravice; naši zato ne jemljimo njenih! (Stanislav Škrabec)
Levstik piše: "Cegnarju se njegov 'Pegam in Lambergar' ni posrečil."
♦ Zgodovina in zemljepis
(Glej Breznikov pravopis, 1920.)
♦ Vera
(Glej Breznikov pravopis, 1920.)
♦ Družba
Električne žice se dotikati je smrtno nevarno. (Pojasnilo izbire navedka: elektrika je v slovenske kraje prišla že konec 19. stoletja, tako da v času izdaje tega pravopisa ni bila več novost. Pa vendar je v zasebno in družbeno življenje prinesla velike spremembe (gospodinjstvo, industrija), in tako ima ne le tehnološki, temveč tudi sociološki pomen. Menim, da je ta kratek stavek z opozorilne table zanimiv odsev tega dejstva.)
♦ Vsakdan (splošno)
Ali je ta stvar za kaj ali ni za nič? – Ne bodi len bolnika obiskati.
♦ Človekovo doživljanje sveta
Bob ob steno metati je nehvaležno delo.
♦ Narava
Voda gine, pada, sahne.
♦ Agrarni in etnografski drobci
(Nič posebno novega napram prejšnjima pravopisoma.)
SKUPINSKI PRAVOPIS, 1950
♦ Leposlovje
"Saj veš," začne Smrekar, "da te nisem še nikdar napak učil." (Josip Jurčič)
Skrita nobena bila ni zvezd ti neba poezije, slednji je bil ti domač jezik omikan, učen. (France Prešeren)
Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, al lepše od Urške bilo ni nobene.
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.
Da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, golj'fiva kača!
♦ Literarna zgodovina in jezikoslovje
Rusko-slovenski slovar. Sestavil dr. Janko Pretnar. Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. – Pri Prešernu, največjem slovenskem pesniku, so se učili vsi kasnejši pesniški rodovi. – Dobra kritika ne podira samo, ampak (temveč) tudi zida. – Regionalizem, t. j. čut za krajevne posebnosti, je v literaturi spet oživel. – Prešeren je bil, kakor znano, po poklicu odvetnik. – Neki francoski literat — bogvedi kako je ime nesrečnežu! — je iznašel besedo impresionizem. – Od "Čaše opojnosti" do "Zimzelena pod snegom" je dolg razvoj.
♦ Zgodovina
29. XI. 1945. leta je bila razglašena Jugoslavija za federativno ljudsko republiko. – [Z] letom 1945 se začenja nova doba naše zgodovine. – [L]eta (l.) 1939 (ali 1939.) se je vnel svetovni požar. – Meščane, posebno (zlasti, predvsem) izobražence, so ostro nadzirali. – "Preporodovci" so se zbrali sredi gozda.
♦ Vera
Po letu 1945, v novi državi in družbeni ureditvi, so tudi v pravopisnih zgledih opuščene omembe vere. Ena izjema bi morda lahko bil kratek stavek: Povprašam ga, nevernika.
♦ Družba
Novo družbeno realnost po 2. svetovni vojni zaznavamo v navedkih: [M]nožice so navdušeno pozdravljale Maršala. – Ves narod je razumel pomen Fronte. – [V] členih 6–8 govori ustava o ljudski oblasti.
♦ Vsakdan (splošno)
Malo s čim je zadovoljen. – Vsak sebi streže. – Čez 15 minut je nameril 38° vročine. – Pri 75 letih je bil še kar korenjak. – Z 20 leti je šel od doma. – Plačuje po 5 %. – Jože! Tine! – Ali ti nisem rekla, da ne nôri po vrtu? – Sedaj vem toliko kakor prej. – Povedal je, kakor je slišal. – Padel je, kakor je dolg in širok. – Bolje govori, kakor piše. – Opotekaje se je hodil po sobi. – Imel je tri sinove: Dimitrija, Vasilija in Ivana.
♦ Človekovo doživljanje sveta, pregovori, filozofija
V mojih mladih letih, takrat (tedaj) je bilo vse drugače. – Vse ima, vendar ni zadovoljen. – Povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si. – Kjer hodi, mu je s trnjem pot posuta. – In če pogledamo v človeško dušo, je stvar ista. – Saj ni le neumen, ampak tudi hudoben.
♦ Narava
Oglašali so se ptiči tukaj, tamkaj, vsepovsod. – Slana je bila (tako) včeraj kakor danes. – Prijazno meketaje vrh skale, sta kozi vabili k sebi ovce.
♦ Agrarni in etnografski drobci
Gospodar pokaže hlapcu smreko, ki naj jo poseka, pa odide domov. – Treba je bilo še sto reči: piščalke iz vrbe, strelice za lok, opisati pastirsko palico, da je bila modrasasto lisasta.
SKUPINSKI PRAVOPIS, 1962
(Gradivo je delno podobno tistemu iz predhodnega pravopisa.)
♦ Leposlovje
Dolgost življenja našega je kratka. – Veš, poet, svoj dolg? – Krasna si, bistra hči planin! – Le ne uči pevcev peti! – Kuj me, življenje, kuj! – Sem dolgo upal in se bal. – Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta.
♦ Literarna zgodovina in jezikoslovje
Največji dramatiki, kakor Aishilos, Sofokles, Euripides, Shakespeare, so še zmeraj živi. – Trubar je bil prvi, Prešeren je edini. – Ali sedaj razumete, kateri je tisti "svet", ki se je Prešernu tako tožilo po njem, da si je v dnu srca zmeraj želel nazaj? – V Zgodovini slovenskega slovstva piše Kidrič: "Najtehtneje so posegli protestantje v kulturni razvoj slovenskih dežel z likanjem slovenščine." Po njem je Dalmatinova Biblija naš "prvi literarni vzorec trajne vrednosti". – Participi (deležniki) so v ljudskem govoru zelo redki. – Prešeren (1800—1849) velja še dandanes za največjega slovenskega pesnika.
♦ Zgodovina
(Nič posebno novega glede na predhodni pravopis, morda naj omenim le navedbo zgodovinopisnega dela, ki v pravopisu služi za ponazoritev rabe ločil: Milko Kos: Srednjeveška Ljubljana. Topografski opis mesta in okolice. Ljubljana 1955.)
♦ Vera
(Velja enako kot za pravopis iz leta 1950.)
♦ Družba
(Velja enako kot za prejšnji pravopis. Zanimiv pa je še stavek: Kateri je letošnji "bestseller"?)
♦ Vsakdan (splošno)
Kosilo se je zavleklo, primanjkovalo je posode. – Daj mi, prosim, knjigo. – Gl. tretji odstavek na str. 15. – Tako je rekel, dà. – Kaj, tudi ti? – Je bilo lepo, kaj? – Čez mesec dni ti prav gotovo vrnem. – No, pa naj bo. – Fant je malo počasen, pa zanesljiv delavec. – Poiskal je vžigalice ter prižgal svečo. – Ivan je kakor ura: nikoli ne bo zamudil.
♦ Človekovo doživljanje sveta, pregovori, filozofija
Ne vem, zakaj je tako žalosten. – Tisti živi stržen veže pri drevesu korenino z vrhom, pri človeku rojstvo s starostjo, pri narodu preteklost z bodočnostjo. – Kdor za smolo prime, se osmoli. – Največja sreča za človeka je, če je zdrav. – Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. – Že ko sem ga prvič videl, sem ga spregledal. – Prijatelj – to je beseda vseh besed.
♦ Narava
Nekateri ptiči, npr. (recimo, denimo) vrabci, ščinkavci in sinice, se na jesen ne selijo. – Po pobočjih in kjer se sonce upre, sneg hitro skopni. – Kače, škorpijoni in kar je še podobne golazni. – Imel je tri iskre konjiče: vranca, rjavca in šarca.
♦ Agrarni in etnografski drobci
Pšenično polje dobro kaže. – Vse od kraja je delal: oral, sejal, kosil in drvaril.
AKTUALNI SLOVENSKI PRAVOPIS, 2001
♦ Leposlovje
Srečko Kosovel, Ivan Cankar in ?: Korenike dehte pod hladom ros, mavrične rose bleste sredi vej, kje je tvoja sila, kje tvoj ponos? – "Kaj je temu vrabcu?" je vprašala Malči nejevoljno. – Moj klic raztrgal je vihar, nihče ne bo ga čul nikdar – sam izprašuj se vekomaj, sam si odgovore dajaj!
♦ Literarna zgodovina in jezikoslovje
Shakespeare je zapisal verz Nekaj je gnilega v deželi Danski. – Največji dramatik vseh časov, Shakespeare, se je rodil v Stratfordu na Angleškem. – Cankar, to vemo, je živel dalj časa na Dunaju. – Vrzel je poskušal zamašiti leta 1936 J. Glonar z enojezičnim Slovarjem slovenskega jezika; tudi Slovenski pravopis 1950 in 1962 je po sili razmer segal čez okvir priročnika in se razširil v zasilen slovar knjižnega jezika.
♦ Zgodovina in zemljepis
Zemljevid Evrope. Risal A. Bole. – Naši ljudje so padali v Krškem, v Dragi, v Dachauu, v Celju, na Rabu. – Slovenci so se izseljevali deloma v Nemčijo, deloma v Francijo, deloma v Ameriko. – Mesta ob morju /.../ in nekateri drugi tamošnji kraji so /.../ danes po ogromni večini slovenski (M. Kos).
♦ Vera
Iz samostana je zvon zavabil, to molijo nune.
♦ Družba
Podjetju Mavrica, d. d., grozi stavka.
♦ Vsakdan (splošno)
Pozimi, vendar tudi kadar je mraz, kurimo. – Prej, ko še ni bilo ceste, smo hodili čez vrtove. – Rad ga imam, zato ker je tako miren. – Gospa, kar po domače. – Križ božji, kakšen pa si[?] – S prijateljem – zakaj ne bi imel prijatelja tudi jaz – sva šla po drevoredu. – V skladu z določili javnega razpisa (Delo 4. 11. 1982, str. 8) se priglašam za opravljanje del in nalog računovodje v vašem podjetju.
♦ Človekovo doživljanje sveta
Pred leti – da bi se ne bilo zgodilo nikoli! – sem spoznal tega človeka. – To ni bilo samo grdo, ampak tudi nepošteno. – Takih "call girl" se modernemu svetu ne manjka.
♦ Narava
Sultan je zalajal hov hov hov. – Krava reče mu. – Rastja na našem ozemlju je več vrst: sredozemski zimzeleni gozd in makija – gorske trate, kraški pašniki – stepa in kulturna stepa – listnati, mešani, iglasti gozd – visokogorske trate. – Nitke podgobja (micelija) so sestavljene iz podolgovatih celic, v njih pod mikroskopom opazimo pratvorivo (protoplazmo), jedro (nukleus) in mrenico (membrano).
♦ Agrarni in etnografski drobci
Odhiteli so pospravljat seno, kajti pripravljalo se je k nevihti. – Večerilo se je, zato so gnali črede domov.
Navedki, ki se pojavijo v vseh pravopisih (ali vsaj v večini njih):
♦ Ko izgublja jeseni narava svojo lepoto, mineva cvetica za cvetico in pada list za listom: tedaj se začno nabirati po ledinah in zvonikih ptičja krdela.
♦ In sto in sto glasov grmi: "Rešitelj Jefte naj živi!" (Simon Gregorčič)
♦ V vseh pravopisih, razen v zadnjem, srečamo Stritarjevo misel: Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti; kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeške omike: smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi: Prešernove poezije.
***
Kako bodo izbrali ponazarjalno gradivo avtorji naslednjega pravopisa, pa bomo še videli.
Vir
Pravopisi iz let 1899, 1920, 1935, 1950 in 1962 so digitalizirani na naslovu: http://pravopisi.trojina.si.
Zbrani so še na https://fran.si/slovnice-in-pravopisi, v zavihku Pravopisi; gl. tudi spremna besedila k posameznim pravopisom (posebno poglavja Ilustrativni korpus) na tej spletni strani.
Pravopis iz leta 2001 pa je na voljo tukaj (povezava do Pravil je pri vrhu strani).
♣ Irena