Prve slovenske besede so bile zapisane v Brižinskih spomenikih. Ti zapisi so nastali med letoma 972 in 1039 na zgornjem Koroškem. Odkriti so bili v Freisingu (Brižinje), danes jih hranijo v Münchnu. Brižinske spomenike sestavljajo trije spisi: dve spovedi in pridiga o grehu in pokori.
Nekaj stoletij kasneje je nastal Celovški ali Rateški rokopis (1362–1390), vsebuje besedila očenaš, zdravamarija in vera.
Iz prve polovice 15. stoletja je ohranjen Stiški rokopis (1428–1440), sestavljajo ga dve molitvi, kitica velikonočne pesmi in spoved.
Starogorski rokopis je nastal leta 1492 in njegova vsebina je podobna tisti iz Rateškega rokopisa.
Na posvetnem področju velja mdr. omeniti Videmski rokopis (1458), ki prinaša zapis števnikov v slovenskem jeziku, in Škofjeloški rokopis (1466), v katerem so poleg nemških opisov značajev ljudi glede na mesec rojstva navedena latinska in slovenska imena mesecev.
Literatura
Jože Toporišič, Velemir Gjurin, Slovenska zvrstna besedila (Ljubljana, 1993).
Martina Križaj Ortar in drugi, Na pragu besedila 4 (Ljubljana, 2003).